Državna razstava govedi lisaste pasme na Slovaškem
Četrtega oktobra je na Slovaškem potekala državna razstava govedi lisaste pasme, na kateri smo bili prisotni sodelavci iz KGZ Ptuj in KGZ Kranj. Čeprav je bila pot do tja dolga, smo na cilj prispeli polni pričakovanj in navdušenj. Okrajna slovesnost je potekala v mestecu Pstruša, v Masarykovem dvoru. Prvi večer smo bili prisotni na slovesnem večeru podelitve diplom slovaških rejcev. Naslednji dan je potekala državna razstava lisaste pasme s pričetkom ob 10 uri. Predstavljenih je bilo 52 govedi lisaste pasme, posameznih rejcev in kmetijskih podjetij iz celotne Slovaške. Živali so bile razdeljene in ocenjene v štirih skupinah. Izbrani sta bili tudi šampionki za vime in šampionka razstave. Strokovna ocenjevalca tokratne razstave sta bila inženirja Jože Smolinger in Igor Stanonik. V poznih urah smo se vrnili v Slovenijo, pod velikimi vtisi Slovaške.
Šampionka razstave
Regijska razstava govedi ob 30-letnici Govedorejskega društva Domžale
»Radi imamo govedo« je bil slogan regijske razstave govedi ob 30-letnici delovanja Govedorejskega društva Domžale, ki je potekala 25.6. v Zgornjih Jaršah pri Domžalah na kmetiji Černivec. Sodelovala je 46 rejcev z 81 živalmi cikaste, rjave, lisaste in črno-bele pasme iz občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin, Ljubljana in Dol pri Ljubljani. Živali so bile razdeljene, ocenjene in nagrajene v 14 skupinah. Izbrani sta bili tudi šampionki za vime pri lisasti in črno-beli pasmi ter šampionki razstave pri lisasti in črno-beli pasmi. S telički posameznih pasem so se predstavile družine Burja, Cajhen, Čerin, Hrovat, Kastelic-Žonta, Ličef, Mušič, Pečnik, Peterka, Rems, Rožič, Šimenc, Urbanija in Vode. Nik Udovič iz Moravč je bil izbran za zmagovalca za najboljšega vodnika živali.
Lisasta pasma je tipična kombinirana pasma goveda in izhaja iz simentalske pasme. Pasma je nastala v 18. stoletju na območju doline Simental v Švici. Po tej dolini je pasma dobila ime, ki se je ohranilo med ljudmi še do danes. Zaradi dobrih lastnosti se je pasma začela širiti po alpskih deželah, pozneje v 19. stoletju tudi po Evropi in po svetu.
